Nekdaj zelo pogosta vrsta v Jadranu na pragu izumrtja: Posledice bi bile zelo resne

Zaključuje se štiriletni evropski projekt Life Pinna za zaščito in spremljanje preživele populacije leščurjev ter obnovo te ogrožene vrste v njenih referenčnih habitatih. Kot so povedali na predstavitvi v Piranu, živih leščurjev v morju skoraj ni več, so jih pa v okviru projekta skupaj okoli 50 naselili na zaščitena območja v Sredozemlju.

Na piranski morski biološki postaji, ki deluje v okviru nacionalnega inštituta za biologijo, so projekt opisali kot tekmo s časom za rešitev tega velikega sredozemskega mehkužca, ki mu grozi izumrtje. Pri njem so moči združile štiri italijanske in ena slovenska regija ter sedem slovenskih in italijanskih institucij. Skupaj je sodelovalo več kot 60 znanstvenikov iz vseh sredozemskih držav.

V iskanju živih osebkov so podrobno pregledali 200 kilometrov obal sredozemskih držav. Kot so na morski biološki postaji še zapisali v sporočilu za javnost, so v okviru projekta v izbrana morska zaščitena območja preselili skupaj približno 50 odraslih leščurjev (Pinna nobilis).

"Danes je vrsta tako redka, da znanstveniki celo opažanja potapljačev sprejemajo z zadržkom," so navedli. Kot so dodali, prepoznavanje leščurjev otežuje tudi vse večja prisotnost vrste Pinna rudis, podobne subtropske školjke, ki se širi po Sredozemskem morju. Njeno širjenje pospešujeta globalno segrevanje in prihod tujerodnih živali prek Sueškega prekopa, so pojasnili.

Izguba leščurja bi imela po navedbah raziskovalcev zelo resne posledice za zdravje in pestrost morja. "Veliki leščur je namreč ključna vrsta sedimentnega morskih dna in travnikov vrste Posidonia oceanica, kjer prispeva k nastanku enega najbolj zapletenih in dragocenih ekosistemov," so zapisali.

Leščur nudi zatočišče in podporo drugim vrstam, zlasti filtratorjem, ki se prehranjujejo s suspendiranimi snovmi, hkrati pa sam deluje kot močan biološki filter, ki zmanjšuje motnost vode, so spomnili.

V okviru projekta so izvedli tudi analize genetskih razlik preživelih osebkov, da bi identificirali tiste, ki so najbolj odporni proti okužbam. Tovrstni leščurji so namreč najbolj primerni za razmnoževanje in presaditev živih zdravih osebkov na območja brez parazitov.

Z začasnim gojenjem v ujetništvu so raziskovalci dosegli oploditev in razvoj ličink do stopnje, ki pri tej vrsti doslej še ni bila dosežena, so poudarili. Projekt je bil zasnovan za ponovitev v drugih okoljih, zaradi česar so razvili operativne protokole za vse faze, od spremljanja do gojenja in ponovne uvedbe v naravo. "To je le ena od zapuščin projekta," so prepričani.

V okviru sredinega zaključnega dogodka je potekala okrogla miza, na kateri je sodelovalo več deset znanstvenikov ter predstavnikov slovenskih, italijanskih in evropskih institucij. V okviru projekta pa je nastal tudi dokumentarni film, ki prikazuje prizadevanja slovenskih in italijanskih biologov za preprečitev izumrtja vrste, ki je še do leta 2016 v naravi štela na tisoče primerkov.